Majhni koraki za velike spremembe v okolju

Na zadnji avgustovski ponedeljek smo na FVO začeli s prvo poletno šole  Majhni koraki za velike spremembe v okolju. V okviru delavnice Mikropalstika iz naših oblačil se mladi nadobudni raziskovalci, ki se zavedajo pomena modrih rešitev za zeleno prihodnost, seznanjajo s to okoljsko nadlogo.

PRVI DAN – SUROVINA ali OKOLJSKI PROBLEM

Prvi dan delavnice »Mikroplastika v naših oblačilih« je bil namenjen spoznavanju tematik »Mikroplastike« in »Tekstilnih vlaken« preko zanimivih interaktivnih in iger in praktičnih prikazov. Z uporabo laboratorijskega inventarja, vodnih bolh in mikroskopiranja smo ugotavljali velikost mikroplastike in se spraševali, kje jo najdemo in ali jo okoli sebe sploh vidimo. Z igrami smo ugotavljali razlike med primarno in sekundarno mikroplastiko in poskušali ovrednotiti njihove izvore.

Nato smo se osredotočili na tekstilno industrijo. Podatki namreč kažejo, da se srečujemo z ogromnim porastom sintetičnih tekstilnih vlaken, katerih proizvodnja celo presega hitrost rasti človeške populacije. Predebatirali smo trende današnje hitre mode in spoznali najbolj pogosto uporabljena naravna in sintetična tekstilna vlakna. Pretipali smo vse materiale, se pogovorili o njihovih prednostih in slabostih, izdelali modelno razstavno letev najpogostejših vlaken ter naš občutek za tekstilni material preverili s slepim tipanjem in prepoznavanjem vlaken. Ja, je bila precej težka naloga😊

Po kosilu smo izkoristili ugodno vreme, se sprehodili po mestu do starega mestnega gradu, od koder smo si ogledali mesto in se spoznali z okoljskimi vprašanji, s katerimi se je Šaleška dolina v preteklosti soočala in kako jih je uspela uspešno rešiti.

Tako, spoznali smo SUROVINE oz. MATERIALE, ki lahko predstavljajo OKOLJSKI PROBLEM. Jutri pa se zapremo v laboratorij ter na različne načine tudi preučimo in analiziramo mikroplastiko iz naših oblačil. Da spoznamo, kakšne OKOLJSKE (in tudi potrošniške) IZZIVE nam SINTETIČNI TEKSTILNI IZDELKI predstavljajo.

 

DRUGI DAN – IZDELEK ali IZZIV

Osrednji del drugega dneva delavnice je bil namenjen preučevanju tekstilnih izdelkov, ugotavljanju prisotnosti plastičnih materialov v njih ter spoznavanju potencialnih okoljskih problemov, ki jih tekstilna industrija prinaša.

Dan smo pričeli s socialnimi igrami in se pošteno nasmejali. Nato smo ponovili izziv prepoznavanja tekstilnih materialov s slepim tipanjem. Udeleženci delavnice, ki so si nadeli ime »Imamo prav« so v znanju že močno napredovali in se močno približali ekipi »Starih mačkov« ter si tako prislužili nagradni sladoled.

Seznanili smo se z neverjetnimi zgodbami in podatki, ki nas opozarjajo na pomembnost tega novodobnega okoljskega problema ter z igro drži – ne drži preizkušali naše razmišljanje in razumevanje razsežnosti te problematike. Udeleženci so se pomerili v debati ter poskušali mentorje prepričati, zakaj trditev »Vsako oblačilo pri pranju sprosti vsaj 500 vlaken« drži ali ne drži. Debata je bila izjemno strokovna in prepričljiva, smeha in borbenosti ni manjkalo😊

Nato smo se preobrazili v prave raziskovalce in se odpravili v laboratorij. Spoznali smo se z varnim delom, nadeli potrebno zaščitno opremo in pričeli z reševanjem 2 okoljskih vprašanj – Koliko plastike nosimo? in Ali mikroplastika spremeni lastnosti vode?

Preučili smo dobrih 7 kg raznolikih oblačila in spoznali, da velika večina naših oblačil izvira iz Azije ter v povprečju vsebujejo 30 % sintetičnih (plastičnih) tekstilnih vlaken. Zelo smo bili presenečeni nad spoznanjem, da 1 izdelek ni bil vseboval materiala, ki je bil na veden na etiketi. Kako so to ugotovili? Na otip smo takoj podvomili o sestavi izdelka, zato smo sestavo preverili z zanesljivo raziskovalno opremo, ki pa je pokazala, da je izdelek popolnoma »plastičen«.

V drugem izzivu smo z merjenjem kemijskih lastnosti ter opazovanjem pod mikroskopom ocenili kakovost vodovodne vode in vode iz reke Pake ter jima primešali različne mikroplastične delce. Čez noč bomo simulirali mešanje mikroplastičnih delcev z vodnimi masami in jutri preučili, kaj se je zgodilo z delci in vodo. In se vprašali, kaj se pravzaprav z mikroplastiko v vodi zgodi. Bomo videli! 😊

TRETJI DAN – ODPADEK ali PRILOŽNOST

Tretji dan smo izkoristili za reševanje vprašanj in delom v laboratoriju. Odgovorili smo na vprašanje drugega izziva in z merjenjem lastnosti vode ugotovili, da mikroplastika ne vpliva na fizikalno-kemijske lastnosti vode, ampak na vodna okolja vpliva predvsem s kopičenjem, tudi v živih organizmih in po prehranjevani verigi.

Lotili smo se tudi reševanja tretjega, zadnjega eksperimentalnega  izziva – Ali lahko sintetični tekstilni material v laboratoriju izdelamo tudi sami? Ja, uspeli smo izvesti kemijsko sintezo najlona = poliamida, ki je pogosta plastična sestavina naših oblačil. Ugotovili smo, da so takšni materiali potrebni še nadaljnje industrijske obdelave, da se jim dodajo še najrazličnejše kemikalije in barvila, da dobimo prava tekstilna poliamidna (najlonska) vlakna.

Delavnico smo zaključili z raziskovanjem problematike tekstilnih odpadkov. Spoznali smo eno najbolj onesnaženih rek na svetu, predvsem kot posledica številnih tekstilnih obratov in njenih izpustov ter tekstilno goro v Akri v Gani, kjer se zbirajo ogromni kupi odpadnega tekstila. Le-ti so v prvi vrsti namenjeni prebivalcem Akre, ki se s prodajo »second hand« oblačil preživljajo, a dandanes vedno več tekstila zaradi slabe kakovosti konča na nepreglednih kupih, ki jih sežigajo oz. se le-ta spirajo v morja.

Predebatirali smo možnostih in priložnostih recikliranja odpadnega tekstila ter spoznali nekaj dobrih praks – tako večjih tekstilnih blagovnih znamk, ki ponujajo uporabnikom recikliranje oblačil pa tudi nadobudnih inovatorjev, ki iz odpadnega tekstila izdelujejo najrazličnejše produkte, kot so tekstilni izdelki nižje vrednosti, pohodni, stenski in okrasni gradniki. Pogovarjali smo se o rešitvah, ki bi jih lahko mi vsi uvedli v naš vsak dan in prispevali k izboljšanju globalne problematike tekstilne industrije in hitre mode ter tako z njo povezan fenomen mikroplastike iz sintetičnih vlaken omejili.

Ob koncu dneva smo naše raziskovalno učilnico preoblikovali v razstavni prostor in pripravili zanimivo izkustveno predstavitev naših spoznanj za starše in goste. V obliki »mikroiskric« smo strnili najzanimivejše in najbolj poučne trenutke poletne šole.