Dekan FVO prof. dr. Boštjan Pokorny je sinoči na povabilo Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice predaval o vlogi in vplivih divjega prašiča kot pomembnega okoljskega inženirja.
V zadnjih desetletjih se številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa) povsod po Evropi izjemno hitro povečujeta, pri čemer Slovenija ni nobena izjema: po letu 1955, ko je bilo pri nas uplenjenih 230 divjih prašičev, se je odstrel te vrste povečal za 82-krat, na 18.963 osebkov v letu 2021 (tedaj je bilo pri nas iz narave odvzetih kar 19.377 osebkov). Glede na številne ekosistemske vloge, ki jih ima vrsta (je pomemben ekosistemski/okoljski inženir), in negativne vplive aktivnosti divjih prašičev na interese oz. dejavnosti uporabnikov prostora takšna populacijska dinamika povzroča številne konflikte, zato predstavlja velik izziv, a tudi priložnost zaradi mnogih koristi, ki jih ima vrsta za delovanje ekosistemov. Zaradi tega je vedno bolj izražena potreba po raziskavah biologije/ekologije divjega prašiča in njegovih vplivov; v zadnjih dveh desetletjih so bile pri nas izvedene oz. še potekajo posamezne raziskave s finančno podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Evropske agencije za varnost hrane. V prispevku bodo predstavljene nekatere najbolj zanimive ugotovitve teh raziskav, npr. o celoviti ekosistemski vlogi divjega prašiča; populacijski dinamiki vrste in bodočih predvidevanjih le-te, razmnoževalnem potencialu samic in sezonski dinamiki poleganja, genetskih značilnostih, kot so populacijska struktura, sorodstvena razmerja in pojav večočetovstva, prostorskem vedenju oz. disperziji in sezonski dinamiki smrtnosti (povoza) na cestah. Predstavljeni bodo tudi sodobni načini ugotavljanja številčnosti vrste in prve ugotovitve o populacijskih gostotah divjih prašičev pri nas, ki smo jih z uporabo fotopasti pridobili v obdobju 2022/23 v sklopu mednarodnega konzorcija/mreže European Observatory of Wildlife.
Celotno predavanje si lahko pogledate TUKAJ.
Prof. dr. Boštjan Pokorny, univ. dipl. inž. gozd., je leta 2003 doktoriral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V obdobju 1997–2018 je bil kot raziskovalec, vodja Oddelka za ekološke in okoljske raziskave in pomočnik direktorja zaposlen na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje. Trenutno je dekan Fakultete za varstvo okolja iz Velenja, dopolnilno je kot raziskovalec zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Je redni profesor za področje ekologije, ki v pedagoškem procesu poleg na matični fakulteti sodeluje tudi na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Je predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, kjer je tudi član Komisije za upravljanje divjadi, in član uredniškega odbora glasila Lovec. V svoji karieri je vodil večje število znanstveno-raziskovalnih in izvedbenih projektov s področja ekologije divjadi, upravljanja populacij in varstva prostoživečih živali, bil je tudi organizator in vodja programskih odborov osmih mednarodnih posvetovanj ter konferenc o divjadi, ki so bile v Velenju (med letoma 2007 in 2015), ter šestih strokovno-znanstvenih posvetovanj, organiziranih v sklopu Slovenskih lovskih dni (v obdobju 2016–2023). Njegova bibliografija obsega 764 del: med drugim je (so)avtor 84-ih znanstvenih člankov, objavljenih v uglednih mednarodnih revijah (vključno s Science, 9. junij 2023), soavtor in recenzent monografije Divjad in lovstvo (2014), soavtor znanstvenih monografij Čeljustnice prostoživečih parkljarjev (2018) in Evrazijski šakal (2019), trenutno pa pripravlja znanstveno monografijo o divjem prašiču. Svoje raziskovalne izkušnje prek strokovnih objav in predavanj pogosto prenaša na končne uporabnike (lovce, načrtovalce upravljanja populacij) ter študente različnih študijskih programov, skrbi pa tudi za stalen prenos raziskovalnih dosežkov v najširšo javnost prek gostovanj v javnih medijih. Za dosežke na področju komunikacije in promocije znanosti je leta 2017 prejel priznanje Prometej znanosti.
| Društvo Slovenska matica je znanstvena in kulturna institucija, ki prireja znanstvene sestanke o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti. Hkrati je založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih izvirnih del ter prevodov humanistike, družboslovja, naravoslovja, medicine in tehnike. |