Pri raziskavah velikih prostoživečih sesalcev (divjadi in zveri) znanstveniki s Fakultete za varstvo okolja že vrsto let sodelujejo s kolegi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. V dobro utečenem konzorciju izvajajo več mednarodnih, bazičnih in ciljnih raziskovalnih projektov (CRP); v sklopu CRP projekta Vpliv zveri na parkljarje: določitev vrstno specifične stopnje plenjenja in pomena za upravljanje prostoživečih velikih sesalcev v Sloveniji (V1-2031), ki sta ga financirala Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, so med drugim ugotavljali zastopanost prostoživečih parkljarjev in drugih živalskih vrst v prehrani volkov (Canis lupus) in risov (Lynx lynx) v Alpah in Dinaridih. Ugotovitve, do katerih so prišli z razvojem in uporabo sodobne metodologije, tj. molekularnimi (genetskimi) analizami okoljske DNA (e-DNA) oz. z določitvijo prisotnosti DNA plenskih vrst v iztrebkih obeh ciljnih vrst velikih zveri, so pod vodstvom sodelavke FVO, prof. dr. Elene Bužan, pravkar objavili v ugledni znanstveni reviji Frontiers in Zoology, s čimer so pomembno doprinesli k znanstveni diseminaciji rezultatov projekta. Ker so parkljarji in velike zveri zelo pomemben sestavni del gozdnih ekosistemov, predstavlja objava tudi svojevrsten prispevek k Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga vsako leto obeležujemo prav na današnji dan, tj. 21. marca.
| Molekularna analiza iztrebkov razkrila prehrano volkov in risov v Sloveniji
Celoten članek je dostopen TUKAJ. |
Genetske analize neinvazivnih vzorcev, npr. iztrebkov, lahko bistveno izboljšajo poznavanje prehranskega izbora/preferenc proučevanih vrst. Cilj raziskave je bil natančno določiti najpomembnejše vrste plena v prehrani volkov in risov, in sicer z metodo metabarkodiranja (določanja DNA plena) v iztrebkih obeh vrst, zbranih v Julijskih Alpah ter Dinaridih. Skladno s pričakovanji so bili najpomembnejši prehranski vir volkov prostoživeči parkljarji: jelenjad (DNA te vrste je bila zaznana v 96 % vzorcev), srnjad (68 %) in divji prašič (45 %), v Alpah pa vsaj občasno plenijo tudi gamse in kozoroge. V manjšem obsegu so v prehrani volkov zastopane tudi male zveri, mali sesalci, domače živali in celo ribe. Prehrana volkov se med Alpami in Dinaridi razlikuje, saj je v slednjem območju divji prašič za volka mnogo pomembnejša vrsta plena kot v Alpah. Prostoživeči parkljarji – predvsem srnjad (82 %) in jelenjad (64 %) – so tudi najpomembnejši plen risov, ki se v manjši meri prehranjujejo še z malimi sesalci in domačimi živalmi. Natančna določitev prehrane z metabarkodiranjem oz. molekularnimi analizami je pomembna za razumevanje ekologije in vplivov plenilcev ter za sprejemanje učinkovitih varstvenih ukrepov, namenjenih trajnostnemu upravljanju populacij zveri ter njihovih plenskih vrst.
