Naraščanje številčnosti divjih prašičev ima za posledico tudi večanje števila konfliktnih situacij, zlasti škod na kmetijskih površinah. Približno polovica vseh tovrstnih škod v Sloveniji nastane na travinju zaradi ritja, poznavanje prehrane pa je eden ključnih dejavnikov za razumevanje vzrokov in posledic ritja na nekem območju. V okviru ciljno raziskovalnega projekta (CRP) z naslovom Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod in konfliktov (https://divji-prasic.si/) prehranske preference v povezavi z ritjem določamo na podlagi molekularnih analiz vzorcev iz prebavil in iztrebkov odstreljenih divjih prašičev, ki jih pridobivamo v sodelovanju z lovci v vseh v raziskavo vključenih lovsko upravljavskih območij (LUO). Z zbiranjem vzorcev (s poudarkom na osebkih, uplenjenih na travnikih) smo pričeli v letu 2023 in jih bomo zbirali vse do pomladi 2024.
