Svetovni dan varstva okolja – v iskanju rešitev glede onesnaževanja s plastiko

Svetovni dan okolja, ki velja za največji mednarodni praznik posvečen okolju, letos v ospredje postavlja iskanje rešitev za onesnaževanje s plastiko. Po podatkih Združenih narodov (ZN) je na svetu vsako minuto kupljenih milijon plastičnih steklenic, na letni ravni pa se porabi do pet tisoč milijard plastičnih vrečk.

Po opozorilih ZN je polovica vse proizvedene plastike zasnovana za enkratno uporabo, kar pomeni, da je uporabljena samo enkrat in potem zavržena. Posledično je plastika, vključno z mikro plastiko, vseprisotna v našem okolju.

Po vsem svetu se vsako leto proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, od tega se je reciklira manj kot 10 odstotkov. Več kot polovica proizvedene plastike pa je namenjane izdelkom za enkratno uporabo. Po ocenah ZN letno v jezerih, rekah in morjih kočna od 19 do 23 milijonov ton plastike. To predstavlja težo kar 2200 Eifflovih stolpov.

  • Mikroplastika – drobni plastični delci s premerom do 5 mm – najdejo pot v hrano, vodo in zrak. Ocenjuje se, da vsak človek na planetu zaužije več kot 50.000 plastičnih delcev na leto – in še veliko več, če upoštevamo vdihavanje.
  • Odvržena ali zažgana plastika za enkratno uporabo škoduje zdravju ljudi in biotski raznovrstnosti ter onesnažuje vsak ekosistem od vrhov gora do oceanskega dna.
  • Z razpoložljivo znanostjo in rešitvami za reševanje problema morajo vlade, podjetja in druge zainteresirane strani okrepiti in pospešiti ukrepe za rešitev te krize.

V ZN opozarjajo, da so za preprečitev pretoka odpadkov v okolje, potrebne sistemske spremembe.

Onesnaženost s plastiko bi se lahko do leta 2040 zmanjšala za 80 odstotkov, če bi države in podjetja naredile korenite spremembe na področju politik z uporabo obstoječih tehnologij, kaže novo poročilo Programa ZN za okolje (UNEP). “To poročilo določa časovni načrt za dramatično zmanjšanje teh tveganj s sprejetjem krožnega pristopa, ki preprečuje, da bi plastika vstopila v ekosisteme, naša telesa in gospodarstvo. Če sledimo temu načrtu, vključno s pogajanji o dogovoru glede onesnaževanja s plastiko, lahko dosežemo velike napredke na področju gospodarstva, socialne in okolja,” je dejala izvršna direktorica UNEP Inger Andersen.

V Sloveniji se po podatkih državnega statističnega urada (SURS) količina odpadne plastike zmanjšuje. V letu 2021 je nastalo 66.596 ton odpadne plastike oz. odstotek manj kot leto prej ter sedem odstotkov manj kot v letu 2017.

S problematiko mikroplastike se veliko ukvarjamo tudi na Fakulteti za varstvo okolja.

Plastika je vstopila v skoraj vsak del našega življenja. Kot posamezniki v širši družbi se morda niti ne zavedamo vseprisotne plastike in drugih kemičnih snovi, s katerimi prihajamo v stik vsakodnevno. Mikroplastika je bila prvič prepoznana kot možen zdravstveni in okoljski problem šele pred nekaj leti, od takrat pa so jo preučevali številni znanstveniki po vsem svetu in nevarnost, ki jo predstavlja naravi in nam, je očitna. Na žalost so naša življenja v zadnjih letih postala bombardirana s številnimi drugimi okoljskimi vprašanji in ekološkimi katastrofami, medtem ko se plastika, ki nas obdaja, nabira tudi v obliki mikroplastike v najglobljih delih našega sveta.

Znanje in zavedanje o pomenu uporabe primernih materialov in pravilnem rokovnaju s plastiko širimo v okviru različnih domačih in mednarodnih projektov.

MicPlaPROB je projekt s pomočjo katerega želimo povečati ozaveščenost o mikroplastiki med mladimi, učitelji in izobraževalnimi ustanovami. V okviru projekta je tako že nastalo kakovostno učno gradivo, ki se ga lahko uporablja v šolah kot kurikularni ali obšolski učni vir. Pomembno je, da se zavedanje o problemu, ki ga pogosto ne vidimo, a nas vse zadeva, širi. Enako kot razprave o iskanju rešitev.