Podnebje je pomemben naravni dejavnik, ki močno vpliva na kakovost življenja na Zemlji. 15. maja se po vsem svetu zaznamuje svetovni dan podnebnih sprememb. Namen tega dne je opozoriti javnost na čedalje očitnejše podnebne spremembe, ki so posledica človeške dejavnosti.
Ob letošnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb, smo k besedi povabili doc. dr. Petra Frantarja, ki na magistrskem študijskem programu Varstva okolja in ekotehnologije predava predmet Podnebne spremembe.
Podnebne spremembe so nova realnost. Po svetu se vpliv največkrat kaže v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, suše in visoke temperature. Ne smemo pa pozabiti niti dolgoročnejših vplivov, kot je že potrjeno zviševanje morske gladine in izginjanje ledenikov.
V zadnjih 12 mesecih – od aprila 2023 do marca 2024 – je bila povprečna temperatura globalno najvišja od začetka meritev. Za 0,70°C višja od obdobja 1991–2020 in 1,68°C višja od predindustrijskega povprečja. Koledarsko leto 2023 je postalo tudi najtoplejše leto v zgodovini merjenja globalnih temperatur. Globalno segrevanje zajema vso Zemljo.
In Slovenija je del planeta in del podnebnih sprememb. Spomnimo se lanskoletnih poplav, ki so bile med najhujšimi v zgodovini države. Suša leta 2022 je že skoraj pozabljena, a je prav tako pustila globoke sledi. V vodno bogati Sloveniji je takrat primanjkovalo tudi pitne vode. Letošnja zima je bila topla in snežno skromna, kar je močno vplivalo na zimski turizem.
Podnebne spremembe se dogajajo. Povsod. Niso le odgovornost države, okoljskih politik in zmanjševanja emisij. Tudi posamezniki lahko prispevamo k reševanju predvsem s spreminjanjem svojih (potrošniških) navad in odgovornim ravnanjem do okolja in prihodnjih generacij. Da je to mogoče smo dokazali v času epidemije, ko se je vpliv družbe na okolje in naravne vire zmanjšal.
Svetovni dan podnebnih sprememb ni mednarodno priznan dan, zato pa se podnebne spremembe vsak dan bolj ali manj intezivno kažejo preko vremena.