V tem tednu smo obeležili tri pomembne mednarodne dni, Dan Zemlje, Dan v rabljenih oblačilih in Dan brez zavržene hrane.
Letošnja tema ob Dnevu Zemlje je bila Planet proti plastiki. To lahko najdemo domala povsod, tudi v naših oblačilih in celo hrani.
Modna industrija je danes eden večjih industrijskih onesnaževalcev okolja. Globalna proizvodnja tekstilnih vlaken eksponentno narašča, presegla je celo stopnjo rasti svetovne populacije. Projekcije kažejo, da drvimo v nasičenost tekstilnega trga, saj se z razvojem hitre mode povečujeta fenomena pogostega nakupovanja novih oblačila in kratkotrajnega nošenja le-teh. Vsako leto se proizvede več 10 milijonov ton sintetičnega tekstila, proizvodnja pa se še vedno povečuje približno za 6 % na leto. Sintetična vlakna (npr. poliester, najlon, akril, elastan,…) se uporabljajo v približno 70 % naših oblačil (UTMUN 2021). Zakaj? Ker so poceni in vsestranska, ustvarjajo raztegljivost in zračnost v aktivnih oblačilih, toplino in trdnost v zimskih oblačilih, zanje je značilna visoka odpornost na obrabo, nudijo občutek finega dotika in otipa.
A majhna vlakna se lahko trgajo z oblačil med nošenjem, pa tudi med pranjem in sušenjem kot posledica mehanskih in kemičnih obremenitev, ki so jim tkanine izpostavljene. Tako lahko tekstilna vlakna preko odpadnih vod prehajajo v večja vodna telesa, po zraku pa tudi v zelo oddaljena okolja. Tekstilna vlakna v morju predstavljajo enega ključnih virov mikroplastike, saj prispevajo kar 35% vse primarne mikroplastike v morju (IUCN, 2019).
O sledeh in pasteh mikroplastike iz naših oblačil smo v okviru naravoslovnega dne na FVO nedavno podučili tudi sedmošolce OŠ Antona Aškerca Velenje.
Učenci so:
- iz dveh zelo zapletenih sestavin izdelali sintetični polimer najlon in spoznali, kako zapleteno je te polimere tudi kemijsko določiti,
- pod mikroskopom in z lupo opazovali različne oblike mikroplastike in jih primerjali z organizmi in snovmi, ki jih v mikro velikosti lahko srečamo v okolju,
- ugotovili, da obstaja veliko število tekstilnih materialov, ki imajo svoje prednosti pa seveda tudi slabosti,
- se pomerili v igri slepega prepoznavanja naravnih in umetnih tekstilnih materialov,
- preverjali neverjetne podatke o mikroplastiki v našem okolju,
- spoznali gore odpadnega tekstila ob afriški obali ter
- stehtali skoraj 18 kg oblačil, ki so vsebovala kar 37,5 % sintetičnih tekstilnih vlaken!
Ob koncu so si ogledali še razstavo MNZ Celje »Stran pa ne bomo metal«, ki gostuje v našem razstavišču Gaudeamus.
Z veliko radovednosti, zavzetosti in smeha so ugotovili, da lahko z majhnimi dejanji v našem vsakdanjiku pomembno prispevamo k ohranjanju čistega okolja.
Izobraževanje mladih je prava pot za bolj zeleno prihodnosti!
