Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete UL je izšla znanstvena monografija Dolina Baruna pod Makalujem: raziskave v okviru alpinističnih himalajskih odprav leta 1972 in 2014. V okviru alpinističnih odprav je bilo izvedeno terensko znanstveno raziskovanje na področju več naravoslovnih ved, vključno z medicinsko. Kot so zapisali pri založbi, takega raziskovanja in v tolikšnem obsegu kot leta 1972 ni bilo na slovenskih oz. takrat jugoslovanskih odpravah v tuja gorstva ne prej ne pozneje.
Znanstvena monografija Dolina Baruna pod Makalujem je interdisciplinarno delo devetih avtorjev o svetovno znani visokogorski pokrajini Himalaji. Monografija na enem mestu združuje izsledke znanstvenih raziskovanj različnih ved, ki so potekala ob boku slovenskih alpinističnih himalajskih odprav na Makalu v letih 1972 in 2014.
»Za monografijo smo pridobili devet avtorjev. Trije so geografi, trije biologi, en geolog, en zdravnik in en alpinist ter poznavalec alpinistične zgodovine, udeleženec odprave na Makalu leta 1975 in eden od slovenskih prvopristopnikov na vrh Makaluja čez južno steno. Monografija nudi priložnost za spoznavanje specifične visokogorske pokrajine iz zelo različnih zornih kotov, kar omogoča celosten pogled na naravne pogoje in njihovo spreminjanje,« so povzeli pri založbi.
Monografija Nepalsko dolino Baruna predstavlja z različnih zornih kotov in tako bralcu nudi celosten vpogled v tamkajšnje naravne značilnosti in njihove spremembe. Med odpravama so namreč minila dobra štiri desetletja, ki so spričo podnebnih in drugih sprememb pustila neizbrisen pečat v tej veličastni pokrajini. Sestavljena je iz osmih poglavij in vsebinsko obarvanega uvodnika, ki ga je prispeval Aswin Kumar Shresta, častni generalni konzul Nepala v Sloveniji.
Pri dveh poglavjih je avtorsko sodelovala tudi naša sodelavke in predavateljica izr. prof. dr. Irena Marak, ki je v soavtorstvu z doc. dr. Tomažem Goslarjem s primerjavo slikovnega gradiva iz let 1972 in 2014 na primeru južnega ostenja Makaluja obravnavala spremembe obsega himalajskih ledenikov. Mrakova in Goslar sta napisala tudi prispevek o vplivu nadmorske višine na človeški organizem in prilagoditve nanjo.
