Aplikacija SRNA: najpogosteje opažena srna in divji prašič

Učinkovito in trajnostno upravljanje populacij prostoživečih živali zahteva redno spremljanje stanja oziroma monitoring populacij. Za namene lažjega in bolj sistematičnega monitoringa izbranih vrst so strokovnjaki treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja) v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije razvili aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo).

V Sloveniji so se v preteklosti sistematično zbirali predvsem podatki o odvzetih živalih lovnih vrst ter o živalih nekaterih izbranih zavarovanih vrst, kot so (velike) zveri. Z razvojem aplikacije SRNA in vzporedno promocijo državljanske znanosti (angl. citizen science) v okviru mednarodnega H2020 projekta Step Change pa smo v Sloveniji dobili podatkovno zbirko, ki shranjuje podatke tudi o številnih drugih živalskih vrstah iz skupine (razreda) sesalcev in ptičev.

Trenutno aplikacija beleži podatke o 31 izbranih vrstah prostoživečih sesalcev (parkljarji, zveri, glodavci in zajci) ter o osmih vrstah ptičev iz družin koconogih in poljskih kur.

V prvih 18 mesecih delovanja aplikacije SRNA, tj. od 1. julija 2022 do 31. decembra 2023, je bilo vnesenih 2325 opažanj, pri čemer so več kot polovico teh (1319) prispevali lovci.

Od 39 živalskih vrst, za katere je mogoč vnos v aplikacijo SRNA, so lovci opazili in vnesli 28 vrst, vključno s težje opaznimi vrstami zveri, kot so volk, evrazijski ris, evrazijska vidra, evropski dihur in mala podlasica, ter vrstami kur, kot sta belka in divji petelin. Najbolj pogosta so bila opažanja divjadi, in sicer evropske srne, divjega prašiča in navadnega jelena. Sledila so opažanja severnega (alpskega) gamsa, poljskega zajca, navadne lisice in evrazijskega šakala.