Predstavljena Klasifikacija tal Slovenije 2025
Fakulteta za varstvo okolja je 16. septembra 2026 na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavila znanstveno monografijo Klasifikacija tal Slovenije 2025. Nova publikacija prinaša sodoben, sistematičen in parametrično podprt sistem za prepoznavanje in razvrščanje tal ter predstavlja pomembno strokovno podlago za njihovo poznavanje, vrednotenje, trajnostno upravljanje in varovanje.
Avtorji monografije so dr. Borut Vrščaj s Fakultete za varstvo okolja, dr. Tomaž Kralj iz podjetja Agrarius, d. o. o., in dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
28 tipov in 58 oblik tal
Klasifikacija tal Slovenije 2025 obravnava 28 tipov tal in njihovih 58 oblik. Temelji na jasno opredeljenih in merljivih pedogenetskih lastnostih tal ter omogoča enotnejše razvrščanje in primerljivo vrednotenje tal.
Namenjena je pedologom, raziskovalcem, načrtovalcem, izobraževalnim ustanovam ter drugim strokovnjakom in uporabnikom, ki se pri svojem delu srečujejo s tlemi, prostorom in okoljem.
Tla so eden ključnih naravnih virov in življenjski prostor kopenskih ekosistemov. Omogočajo pridelavo hrane, sodelujejo pri kroženju in zadrževanju vode ter ogljika in podpirajo biotsko raznovrstnost. Hkrati so izpostavljena številnim procesom degradacije, zato so njihovo dobro poznavanje, trajnostno upravljanje in varovanje pomembni za dolgoročno ohranjanje njihovih funkcij in ekosistemskih storitev.
Od terenskega dela do digitalnih podatkov o tleh
Na predstavitvenem dogodku so avtorji predstavili ključne novosti klasifikacije ter njen pomen za slovensko pedološko stroko, raziskovanje, izobraževanje in prakso.
Dr. Borut Vrščaj je predstavil ključne dopolnitve in novosti klasifikacije slovenskih tal. Med njimi so poenotena terminologija, natančnejše razlikovanje med tipi tal ter poimenovanje, prilagojeno tudi digitalni obdelavi podatkov. Klasifikacija vključuje dopolnjene opise tipov tal, njihove zgradbe, pedogenetskih procesov, matičnih podlag in razširjenosti v Sloveniji. Predstavil je tudi IT-orodje za računalniško podprto klasifikacijo tal, nacionalno usklajene analitske metode ter možnosti reklasifikacije starejših podatkov profilov tal.
Dr. Tomaž Kralj se je osredotočil na praktično uporabnost nove klasifikacije. Ta povezuje terensko delo, laboratorijske analize in interpretacijo podatkov v enoten analitični sistem. Jasnejša merila omogočajo večjo enotnost, ponovljivost, primerljivost in uporabnost podatkov. Posebej je izpostavil standardiziran terenski obrazec za opis profila tal, nadgradnjo oznak horizontov ter kodiran seznam matičnih podlag. Klasifikacija je pomembna tudi za pedološko kartiranje, bonitiranje zemljišč, prostorsko načrtovanje, raziskovalno delo in pripravo strokovnih ekspertiz.
Dr. Helena Grčman je predstavila pomen klasifikacije za izobraževanje in raziskovanje. Nova klasifikacija študentom, raziskovalcem in strokovnjakom zagotavlja jasna merila za določanje lastnosti tal, enotno poimenovanje ter uporabo harmoniziranih analiznih metod. Poudarila je tudi pomen strokovnega soglasja pri oblikovanju nacionalne klasifikacije in potrebo po njenem nadaljnjem dopolnjevanju skladno z novimi znanstvenimi spoznanji in izkušnjami iz prakse.
Pomembna podlaga za prihodnje upravljanje tal v Sloveniji
Klasifikacija tal Slovenije 2025 je uporabna na številnih področjih, predvsem v kmetijstvu, gozdarstvu, varovanju okolja, prostorskem načrtovanju, raziskovanju in izobraževanju.
Hkrati predstavlja pomemben nacionalni strokovni dokument in podlago za pripravo nove digitalne Pedološke karte Slovenije 1 : 25.000 – 2026 ter Pedološke karte kmetijskih zemljišč 2026.
Z novo znanstveno monografijo slovenska pedološka stroka pridobiva sodobno in enotno strokovno podlago, ki povezuje znanje o tleh z njihovo praktično obravnavo. Klasifikacija tako prispeva k kakovostnejšemu vrednotenju tal in boljšemu odločanju o njihovem upravljanju in varovanju.