Strokovna znanja za odgovorno umeščanje obnovljivih virov energije v prostor

Trajnostno umeščanje obnovljivih virov energije v prostor

Prehod na obnovljive vire energije ni več le vprašanje tehnologije, temveč vse bolj tudi vprašanje prostora. Kako energetske cilje povezati z varstvom okolja, prostorskim načrtovanjem, zakonodajo in interesi lokalnega okolja, je bilo v ospredju tridnevnega strokovnega usposabljanja, ki je med 22. in 24. septembrom potekalo na Fakulteti za varstvo okolja v Velenju.

Z večanjem deleža energije iz obnovljivih virov se povečuje tudi potreba po novih energetskih objektih. Ob tem postajajo vse pomembnejša vprašanja njihove prostorske umestitve, vplivov na okolje, sprejemljivosti v lokalnem okolju, zakonodajnih postopkov in financiranja. Uspešen energetski prehod zato zahteva strokovnjake, ki znajo ta področja povezovati ter razvojne cilje pretvoriti v izvedljive, okoljsko odgovorne in prostorsko premišljene projekte.

Prav temu je bilo namenjeno usposabljanje Strokovnjak za trajnostno umeščanje obnovljivih virov energije v prostor. Program v obsegu 20 šolskih ur je udeležence vodil skozi proces umeščanja energetskih objektov v prostor, od prvih razvojnih in prostorskih premislekov do okoljskih presoj, zakonodajnih postopkov, projektnega vodenja in možnosti financiranja. Teoretična strokovna izhodišča so bila ves čas povezana s praktičnimi primeri in izkušnjami iz realnega okolja.

Ko se srečajo energetika, prostor in okolje

Umeščanje obnovljivih virov energije v prostor zahteva bistveno več kot poznavanje energetskih tehnologij. Potrebni so razumevanje prostora in njegovih omejitev, poznavanje zakonodajnih postopkov in okoljskih vplivov, ekonomike projektov ter interesov različnih deležnikov.

Prav zato so pri usposabljanju sodelovali strokovnjaki z različnih področij. Osnove učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije je predstavil prof. dr. Željko Vukelić, evropsko zakonodajo in možnosti pridobivanja evropskih sredstev Urška Ošljak, univ. dipl. ekon., področje projektnega vodenja pa pred. dr. Peter Meža. Gradbeno in prostorsko zakonodajo ter postopke umeščanja objektov v prostor je predstavila Ana Kočar, mag. poslovnih ved, posege v okolje in presoje vplivov na okolje pa sta obravnavala doc. dr. Tanja Tajnik in viš. pred. Klemen Kotnik.

Pri načrtovanju novih projektov OVE namreč ni dovolj odgovoriti le na vprašanje, koliko energije lahko proizvedejo. Enako pomembno je, kje in pod kakšnimi pogoji jih je mogoče umestiti, kakšni bodo njihovi vplivi na prostor in okolje ter kako v postopke pravočasno vključiti lokalne skupnosti in druge deležnike.

Od znanja do certifikata

Udeleženci so tridnevno usposabljanje zaključili s preverjanjem znanja. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu so prejeli certifikat z nazivom Strokovnjak za trajnostno umeščanje OVE v prostor, ki potrjuje pridobljena znanja in kompetence za sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag, presojah vplivov na okolje ter načrtovanju in pripravi projektov obnovljivih virov energije.

Tovrstna znanja imajo poseben pomen prav v SAŠA regiji, ki v procesu pravičnega prehoda vstopa v obdobje obsežnega gospodarskega, energetskega in prostorskega prestrukturiranja. Razvoj novih dejavnosti in postopno zmanjševanje odvisnosti od premogovništva bosta zahtevala nove investicije, nova strokovna znanja ter premišljeno umeščanje energetskih in drugih razvojnih projektov v prostor.

Usposabljanje je potekalo v okviru Akademije za pravični prehod SAŠA, ki jo v sklopu Centra za pravični prehod organizira Razvojna agencija SAŠA regije. Program je v celoti financiran iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod, zato je bil za udeležence brezplačen.

Akademija želi s programi usposabljanja krepiti strokovne kompetence podjetij, lokalnih skupnosti, javnih institucij in posameznikov ter jih pripraviti na procese, ki spremljajo prehod v trajnostno, nizkoogljično in konkurenčno gospodarstvo.