Pismenost o tleh (soil literacy), ki združuje poznavanje in vedenje o tleh ter prakse odgovornega ravnanja z njimi, postaja vse bolj prepoznana kot ključen element trajnostnega razvoja. To je pokazala tudi raziskava v okviru evropskega projekta SOLO, pri kateri so sodelovali tudi slovenski partnerji projekta CURIOSOIL programa EU Obzorje.
Članek, objavljen v znanstveni reviji LAND, povzema delo strokovne skupine Soil Literacy Think Tank in poudarja 18 ključnih vrzeli v znanju, kot so pomanjkanje celostnih pedagoških pristopov, slaba dostopnost vsebin o tleh in neustrezen prenos znanj med znanostjo, stroko in prakso. Avtorji -med njimi sta tudi sodelavca Fakultete za varstvo okolja, izr. prof. dr. Borut Vrščaj in asist. Katja Črnec – predlagajo bolj celostne in prilagodljive pristope k izobraževanju o tleh, ki bi omogočili večjo dostopnost in prenos znanja. Obenem poudarjajo pomen vključevanja znanja o tleh v razumevanje trajnostnega razvoja, programe in procese odgovornega upravljanja z naravnimi viri in okoljem.
Krepitev splošne pismenosti o tleh prispeva k večji ozaveščenosti, vključevanju državljanov in potrebi po odgovornem ravnanjem s tlemi. Nujna je tudi za uspeh EU Misije za tla (EU Mission: A Soil Deal for Europe) in doseganje ciljev FAO Svetovnega dneva tal.