Leto 2025 posvečeno ledenikom, 21. marec razglašen za mednarodni dan ledenikov
Združeni narodi so leto 2025 razglasili za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, 21. marec pa je bil razglašen za svetovni dan ledenikov. To je priložnost za ozaveščanje svetovnega prebivalstva o ključni vlogi ledenikov, snega in ledu v podnebnem sistemu in hidrološkem ciklu ter o daljnosežnih posledicah hitrega taljenja ledenikov. Ohranjanje ledenikov bo osrednja tema tudi letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo 22. marca.
Ledeniki so namreč ključni kazalniki podnebnih sprememb. Njihovo taljenje vpliva na vodne vire, ekosisteme in dvig morske gladine. Razumevanje teh procesov je ključno za reševanje globalnih okoljskih izzivov.
S problematiko se aktivno ukvarjamo tudi na Fakulteti za varstvo okolja. »Ledeniki so površje Zemlje oblikovali v različnih obdobjih, vedno pa so bili in so povezani s podnebnimi razmerami. Njihovo delovanje v okolju lahko danes spremljamo predvsem na Arktiki in Antarktiki ter v gorah. Zelo zanimiva so odkrivanja preteklih delovanj ledenikov – tam kjer jih že dolgo časa ni več. Ledeniki so zanimivi pokazatelji okolijskih sprememb, prav tako pa so izziv za obiskovalce gora. Ne le led, tudi oblike, gradiva ob, na, pred ledeniki predstavljajo prve ovire na poti do pobočij gora. Znanje o njih in spoštljiv pristop do tega dela »nežive« narave je ključnega pomena, izkušnje, ki jih po obisku pridobimo pa so neprecenljive ne le pri razumevanju gorskega okolja in procesov, ampak tudi pri zavedanju pomena ledenikov kot pomembnih virov vode,« je ob današnjem svetovnem dnevu ledenikov povedala sodelavka FVO, izr. prof. dr. Irena Mrak.
| Na tej povezavi lahko prisluhnete pogovoru izr. prof. dr. Irene Mrak izpred nekaj let, v katerem je med drugim razkrila kako poteka raziskovanje ledenikov in delo na visoki nadmorski višini, kako turizem in drugi dejavniki vplivajo na zemljino površje, kakšni so spomini na številne alpinistične odprave, katerih del je bila – od Andov prek Nove Zelandije do Karakoruma, geološko izredno aktivnega in najbolj ledeniškega dela sveta izven polarnih območij? |
»Ledeniki so bistveni za uravnavanje svetovnega podnebja in zagotavljanje sladke vode, ki je nujno potrebna za preživetje več milijard ljudi. Vendar pa se zaradi podnebnih sprememb, ki jih od 19. stoletja naprej v glavnem povzročajo človekove dejavnosti, ti izjemno pomembni viri hitro topijo, kar s seboj prinaša številne posledice.«
Pri Unescu, ki je skupaj s Svetovno meteorološko organizacijo pobudnik razglasitve letošnjega leta za mednarodno leto ohranjanja ledenikov, ob današnjem dnevu pozivajo h globalnemu ukrepanju za zaščito ledenikov. Ozaveščanje in ukrepanje je po njihovih navedbah nujno, saj bi skladno z napovedmi do leta 2050 lahko izginila tretjina ledenikov.
V Sloveniji sta ohranjeni le še dve ledeniški masi – Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Triglavski ledenik danes meri le še 0,2 hektarja površine. Ledenike, ki so se zmanjšali do te mere, strokovnjaki imenujejo glacieret.
Gozdovi zagotavljajo hrano, zdravila in preživetje za milijarde ljudi
21. marec je tudi mednarodni dan gozdov, razglašen z namenom povečanja zavedanja o pomenu vseh vrst gozdov in dreves zunaj gozdnih površin. Glavni cilji svetovnega dneva gozdov so:
- povečati ozaveščenost o pomenu gozdov za življenje na Zemlji (od biotske raznovrstnosti do vpliva na podnebje),
- spodbujati trajnostno upravljanje gozdov,
- poudariti vlogo gozdov pri blaženju podnebnih sprememb, zaščiti voda, tal in zraka,
- in opomniti na nevarnosti kot so krčenje gozdov, požari in nezakonita sečnja.
Vsako leto ima dan tudi svojo osrednjo temo, v letu 2025 je to gozd in hrana. Organizacija za kmetijstvo in prehrano Združenih narodov (FAO) v letu 2025 poudarja:
Gozdovi zagotavljajo hrano, zdravila in preživetje za milijarde ljudi
Več kot pet milijard ljudi po svetu uporablja gozdove in nelesne gozdne proizvode za hrano, zdravila in preživetje. Gozdovi in drevesa so bogat vir oreščkov, sadežev, semen, korenin, gomoljev, listov, gob, medu, divjačine in žuželk, ki zagotavljajo ključna hranila za prehrano ljudi.
Več kot 2 milijardi ljudi se za kuhanje zanaša na les in druga tradicionalna goriva
Lesno gorivo se uporablja že od pradavnine in je še vedno pogosto gorivo za kuhanje v podeželskih gospodinjstvih, kjer omogoča pripravo hrane.
Gozdovi so ključni za kmetijstvo
Gozdovi podpirajo kmetijstvo, saj nudijo dom opraševalcem, pomagajo ohranjati zdrava tla, zadržujejo vodo, zagotavljajo hrano in senco za živino, uravnavajo temperaturo ter delujejo kot naravne vetrne pregrade za pridelke. Prav tako prispevajo k večji količini padavin, potrebnih za kmetijske dejavnosti.
Divjačina iz gozdov je ključen vir beljakovin in mikrohranil
Divjačina je pomemben vir beljakovin za domorodna ljudstva in podeželske skupnosti, še posebej v tropskih regijah. Več kot 3.200 vrst divjih živali se uporablja kot hrana.
Gozdovi služijo kot prehranska varnostna mreža v času kriz
Gozdovi podpirajo prehransko varnost in diverzificirajo prihodke v času kriz, kot so slabi pridelki ali konflikti, ter s tem pomagajo skupnostim preživeti, ko običajni viri hrane niso na voljo.
Gozdovi so ključni za vodo, od katere so odvisni ekosistemi ter naša prehranska varnost
Gozdna porečja zagotavljajo sladko vodo več kot 85 odstotkom največjih svetovnih mest, trajnostno gospodarjenje z gozdovi pa lahko izboljša kakovost vode za več kot 1,7 milijarde ljudi, ki živijo v velikih urbanih območjih, ter s tem prispeva k njihovi prehranski in vodni varnosti.
Gozdovi podpirajo podeželske prihodke ter izboljšujejo preživetje in prehrano
V nekaterih državah in regijah gozdovi in drevesa prispevajo približno 20 odstotkov prihodkov podeželskih gospodinjstev, kar omogoča dostop do hranljive hrane in raznolike prehrane, še posebej za najrevnejše prebivalce.
Zakaj je ravno 21. marec svetovni dan poezije?
Datum sovpada s pomladnim enakonočjem na severni polobli, kar simbolično predstavlja prenovo, prebujenje in ustvarjalnost – vse to pa so elementi, ki jih najdemo tudi v poeziji. Poleg tega je to čas, ko se “prebudi narava”, kar lepo dopolnjuje idejo pesniškega navdiha in novega začetka. Torej, svetovni dan poezije ni samo poklon besedni umetnosti, ampak tudi opomnik, kako pomembno je ohranjati kulturo in ustvarjalnost skozi jezik.
| Oton Župančič
Meni se hoče Meni se hoče širokih ravnin |
Srečko Kosovel
Predpomlad Po cestah kopnijo grmade snega Skopnela sivina, odšla je tema, |