Back

RITJE DIVJIH PRAŠIČEV: VZROKI, POSLEDICE IN MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE ŠKOD TER KONFLIKTOV


Naslov projekta:
 Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov

Šifra projekta: V4-2223

Vodja projekta: prof. dr. Boštjan Pokorny

Vodilna institucija:

Partnerske institucije: 

Financer projekta: Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Vrsta projekta: Ciljni raziskovalni program 

Raziskovalno področje (ARRS): 4.01.00 – Biotehnika – Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo

Trajanje projekta: 1.10.2022 – 30.9.2024

Predstavitev projekta:

V zadnjih desetletjih povsod po Evropi izrazito naraščata številčnost in prostorska razširjenost divjega prašiča (Sus scrofa). To predstavlja, poleg intenziviranja ekosistemske vloge in neposrednih koristi, ki jih ima vrsta za ekosisteme/okolje, tudi velik upravljavski izziv. Naraščanje številčnosti divjih prašičev ima namreč za posledico tudi večanje števila konfliktnih situacij, zlasti škod na kmetijskih površinah. Približno polovica vseh škod po tej vrsti v Sloveniji nastane na travinju zaradi ritja; te škode so prostorsko razpršene, časovno raztegnjene na skoraj celo leto in jih je težko preprečevati.

Pretekle ugotovitve nakazujejo, da lahko ima antropogeni vnos hranil oz. gnojenje pomemben vpliv na nastanek ritin na travinju. Vendar ne vemo, kakšen je ta vpliv (oz. vpliv drugih dejavnikov) vzdolž gradienta populacijskih gostot vrste in pri različnih praksah vnosa hranil (npr. raznoliki režimi, načini ter količine gnojenja) kot tudi ob različnih klimatskih pogojih. Za opredelitev in kasnejšo implementacijo učinkovitih ukrepov (npr. kratkotrajno odvračanje, zagotavljanje alternativnih beljakovinskih virov, spremenjena praksa antropogenega vnosa hranil preko gnojenja in/ali krmljenja) je potrebno poznati glavne vzroke za ritje divjih prašičev.

Cilji projekta:
  1. Pripraviti pregled dosedanjih ugotovitev o vzrokih in posledicah ritja divjih prašičev.
  2. Ugotoviti, kako habitatni in populacijski dejavniki ter predvsem antropogeni vnos hranil vplivajo na izpostavljenost kmetijskih površin (travinja) ritju divjih prašičev.
  3. Ugotoviti vpliv talnih lastnosti in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh na ritje.
  4. Spoznati prehranske preference divjega prašiča v povezavi z ritjem in antropogenim vnosom hranil.
  5. Določiti in kvantificirati zastopanost za kmetijstvo škodljivih organizmov v prehrani divjih prašičev.
  6. Določiti vpliv ritja divjih prašičev na bioprodukcijo in vrstno sestavo/pestrost različnih tipov travinja ter opredeliti učinke različnih načinov saniranja škod.
  7. Dopolniti dosedanja spoznanja o potencialu beljakovinsko-vitaminskih dodatkov kot sredstva za zmanjšanje ritja divjih prašičev na travinju.
  8. Oceniti učinkovitost nekaterih odvračalnih ukrepov za odvračanje divjih prašičev s travinja.
  9. Pripraviti navodila za sanacijo škod zaradi ritja divjih prašičev in predlog smernic za izvajanje ustreznih odvračalnih ukrepov, prilagojenega krmljenja ter izvajanja lova.
  10. Začeti s sistematičnim ocenjevanjem številčnosti oz. populacijskih gostot divjih prašičev v Sloveniji.
  11. Prispevati k izobraževanju, vzgoji novih kadrov in dvigu raziskovalnega potenciala na področju raziskav divjadi in lovstva v Sloveniji.
  12. Prispevati k zmanjšanju konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci populacij.

Spletna stran projekta: divji-prasic.si

Preskoči na vsebino