Škodljive kemikalije, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih, tiho škodujejo našim telesom in planetu. Njihova prepoved ni le izbira, temveč odgovornost za zaščito vseh nas in prihodnjih generacij. Zveza potrošnikov Slovenije je združila moči s sorodnimi organizacijami v še štirih evropskih državah in v okviru projekta Tox Free bodo z neodvisnimi testi skušale dokazati kako razširjene so posamezne nevarne kemikalije v izdelkih, ki jih vsi dnevno uporabljamo. Žalostno dejstvo je, da lahko nova kemikalija pride na trg v približno šestih mesecih, po drugi strani pa traja 20 do celo 30 let, da s trga umaknejo kemikalijo (ali omejijo njeno uporabo), za katero se izkaže, da škoduje zdravju in/ali okolju.
Z namenom ugotoviti kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu, so v laboratoriju testirali 166 vzorcev. Tretjina vzorcev perila je vsebovala vsaj en bisfenol, desetina pa v skrb zbujajoči visoki vrednosti.
S strokovnim znanjem se je raziskavi pridružila tudi predavateljica in raziskovalka Fakultete za varstvo okolja, dr. Anja Bubik, ki je ob predstavitvi rezultatov raziskave povedala: »BPA je uvrščen na seznam snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Do danes so ga našli že v različnih delih človeškega telesa, tudi v krvi, urinu, placenti in materinem mleku. V EU je njegova uporaba v potrošniških izdelkih sicer od leta 2011 omejena, zlasti v izdelkih za otroke in v materialih za stik z živili, a ga pri ljudeh še vedno pogosto najdejo v koncentracijah, ki presegajo varno raven. Prav tako je še vedno najbolj pogosta kemijska oblika bisfenolov v okolju. Kot odziv na zdravstvena tveganja, ki jih povzroča BPA, so proizvajalci razvili različne alternative, kot so bisfenol S (BPS), bisfenol F (BPF) in drugi. Ti naj bi bili manj škodljivi, hkrati pa ohranjajo funkcionalne lastnosti BPA. Vendar nedavne študije nakazujejo, da tudi te alternativne snovi predstavljajo pomembna tveganja in imajo lahko podobne škodljive učinke kot BPA. Da bi se izognili situacijam, ko se en nevaren bisfenol nadomesti z drugim, ki je lahko enako škodljiv, je EU za 30 od 148 bisfenolov že leta 2022 priporočila omejitev uporabe zaradi morebitnih škodljivih hormonskih ali reproduktivnih učinkov.«
| Kaj lahko storimo sami?
Poudariti velja, da je zavedanje o prisotnosti bisfenolov v različnih izdelkih pomembno za naše zdravje in okolje. Potrošniki moramo biti ozaveščeni, saj bomo le tako lahko sprejemali dobre odločitve. Kako?
Podprite mednarodno kampanjo za zaostritev evropske zakonodaje na področju kemikalij. Evropska zakonodaja namreč ni dovolj dosledna pri omejevanju nevarnih kemikalij v vseh vrstah izdelkov. To se mora spremeniti! Podpišite peticijo na spletni strani www.zps.si. |
Več informacij o raziskavi lahko preberete TUKAJ.
Več o obstojnih in vseprisotnih bisfenolih lahko preberete TUKAJ.
Več o projektu ToxFree LIFE for All lahko preberete TUKAJ.