V članku z naslovom Behavioral responses of terrestrial mammals to COVID-19 lockdowns (Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19), ki je bil včeraj objavljen v eni najuglednejših in najvplivnejših znanstvenih revij na svetu, reviji Science (IF 63,7), je velika mednarodna raziskovalna skupina objavila rezultate analize prostorskih podatkov o gibanju kopenskih sesalcev, ki so jim sledili z napravami GPS. Skupino raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi štirje raziskovalci iz Slovenije, je vodila ekologinja dr. Marlee Tucker, z Univerze Radboud na Nizozemskem, ki je povedala: »V medijih je bilo veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covid-19 opomogla; pume so se npr. sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu. Nas, raziskovalke in raziskovalce, pa je zanimalo: ali za spremembo prostorskega vedenja živali obstajajo znanstveni dokazi? Ali pa so bili ljudje morda preprosto bolj pozorni, ko so bili doma?« Zaključila je z ugotovitvami analize, ki kažejo, da so veliki prostoživeči kopenski sesalci v obdobju popolnega zaprtja javnega življenja premagovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam.
S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi strokovnjaki iz Slovenije, doc. dr. Hubert Potočnik in doc. dr. Miha Krofel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije in prof. dr. Boštjan Pokorny s Fakultete za varstvo okolja, Gozdarskega inštituta Slovenije ter Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Dr. Hubert Potočnik je o tem povedal: »Poleg specifičnega znanja o prostorskem vedenju sesalcev smo prispevali tudi dragocene podatke o premikih nekaterih vrst zveri. Med njimi so bili zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.«
Znanstveni članek je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalk in raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 osebkov: od slonov in žiraf do medvedov in jelenov.
Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej. »Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. Verjetno zato, ker je bilo manj prometa,« je dejala dr. Marlee Tucker, vodja študije.
Med zaporami javnega življenja je bilo zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje. »Nasprotno smo v območjih z manj strogimi omejitvam opazili, da so živali premagovale krajše razdalje. To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko bolj pogosto v naravi kot pred epidemijo covid-19,« pa pravi dr. Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu (Nemčija), ki je skupaj z vodjo raziskave zasnoval študijo.
Raziskavo gibanja prostoživečih kopenskih sesalcev je ponudila edinstvena priložnost
Drastične omejitve javnega življenja so bile edinstvena priložnost za preučevanje učinkov nenadne spremembe človekove aktivnosti na prostoživeče živali in njihovo vedenje. »Naša raziskava je pokazala, da se lahko živali hitro in močno odzovejo na spremembe v človekovem vedenju. To daje upanje za prihodnost, saj pomeni, da bi nekatere spremembe našega vedenja in navad lahko pozitivno vplivale na prostoživeče živali,« je optimistična dr. Marlee Tucker, vodja študije. Dr. Boštjan Pokorny ob tem dodaja: »Drastično zmanjšanje antropogenih motenj, ki se je zgodilo v začetnem obdobju pandemije covid-19, je omogočilo neposredno prepoznavanje učinkov in posledic človekovega vpliva na prostoživeče živali; pa ne le na prostorske premike, tudi na zmanjšanje povoza divjadi. Sistematičen monitoring in raziskave ter zelo kakovostni podatki, ki jih imamo pri nas, so skupaj z zelo dobro vpetostjo slovenskih raziskovalcev v mednarodne mreže omogočili, da je bila v to globalno raziskavo vključena tudi Slovenija«.
»Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev«, je povedal prof. dr. Hubert Potočnik.
