Povratna embalaža v Sloveniji: ključne ugotovitve posveta na FVO
Na Fakulteti za varstvo okolja smo 20. oktobra 2026 gostili strokovni posvet z okroglo mizo »Jasna oznaka + preprosto vračilo = čista izbira«, na katerem so strokovnjaki, predstavniki gospodarstva in potrošnikov razpravljali o prihodnosti povratne embalaže za pijače v Sloveniji. Dogodek je potekal v okviru projekta ČISTO, ki ga izvajata Zveza potrošnikov Slovenije in društvo Eko krog.
Potrošniki so pripravljeni. Kaj pa ponudba?
Rezultati projekta ČISTO razkrivajo zanimivo nasprotje: medtem ko se je delež pijač v povratni embalaži v Sloveniji v dobrih dveh desetletjih več kot prepolovil, zanimanje potrošnikov za takšno embalažo ostaja veliko.
Leta 2000 je delež pijač v povratni embalaži znašal 39 odstotkov, leta 2024 pa le še 18 odstotkov, pri čemer večina prodaje poteka v gostinstvu. V trgovinah je ponudba povratne embalaže še bistveno skromnejša.
Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da bi kar 92 odstotkov potrošnikov pijače v povratni embalaži kupovalo pogosto ali vedno, če bi bile bolj dostopne.
Med zanimivejšimi ugotovitvami raziskave so tudi:
- 53 % potrošnikov kot oviro pri nakupu izpostavlja premajhno izbiro.
- 30 % jih moti zapleten sistem vračanja.
- Tretjina anketiranih povratne embalaže ne prepozna ali jo prepozna s težavo.
- 67 % vprašanih bi si želelo mleko v povratni embalaži, 58 % pa vodo in sokove.
Podatki kažejo, da ključni izziv ni le spreminjanje potrošniških navad, temveč predvsem zagotavljanje ustrezne ponudbe ter preprostega in preglednega sistema vračanja embalaže.
Okoljski vplivi, varnost embalaže in izkušnje iz prakse
Pomemben del strokovnega programa sta s svojima prispevkoma oblikovala tudi sodelavca Fakultete za varstvo okolja.
Doc. dr. Gašper Gantar je predstavil pomen analize življenjskega cikla (LCA) pri vrednotenju okoljskih vplivov različnih vrst embalaže za pijače. Poudaril je, da je treba okoljsko učinkovitost embalažnih sistemov presojati celovito, ob upoštevanju proizvodnje, transporta, ponovne uporabe in ravnanja z embalažo po koncu njene življenjske dobe.
Dr. Anja Bubik je osvetlila vprašanja kemijske varnosti materialov v stiku z živili ter opozorila na dejavnike, ki vplivajo na prehajanje kemijskih snovi iz embalaže v pijače in živila.
Strokovni program sta dopolnila še Alenka Centrih Ocepek iz podjetja PUP Saubermacher, ki je predstavila pot plastenke in ravnanje z odpadno embalažo, ter Metod Špital iz podjetja MAŠ Catering, ki je spregovoril o praktičnih izkušnjah s povratno embalažo.
Kako povratno embalažo znova približati potrošnikom?
Na okrogli mizi so dr. Petra Medved Djurašinović (GZS), Stane Žilnik (Steakhouse Stari pisker) in Boštjan Okorn (ZPS) razpravljali o razlogih, zakaj je povratna embalaža precej bolj uveljavljena v gostinstvu kot v trgovinah, ter o možnostih za razvoj učinkovitejšega sistema ponovne uporabe.
Razprava je izpostavila potrebo po jasnejšem označevanju, večji ponudbi, dostopnih vračilnih mestih in tesnejšem sodelovanju med proizvajalci, trgovci ter odločevalci.
Povratna steklenica lahko opravi od 25 do 30 krogov uporabe, v nekaterih sistemih celo do 50. Ob ustrezno organiziranem sistemu lahko tako pomembno prispeva k zmanjševanju porabe surovin, količine odpadne embalaže in okoljskih obremenitev.
Posvet je znova pokazal, kako pomembno je povezovanje raziskovalnega znanja, gospodarstva in potrošnikov pri iskanju trajnostnih rešitev, ki so okoljsko učinkovite in hkrati izvedljive v praksi.
Več o rezultatih projekta ČISTO, strokovnih predstavitvah, razpravi in predlogih za izboljšanje sistema povratne embalaže preberite v celotnem sporočilu za javnost.
Projekt ČISTO izvajata Zveza potrošnikov Slovenije in društvo Eko krog, sofinancirata pa ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
