V Krpanovem domu v Pivki je bilo 24. februarja izvedeno strokovno predavanje z naslovom »Upadanje številčnosti srnjadi v Sloveniji: vzroki, posledice in rešitve«. Dogodek sta organizirala Komisija za upravljanje z divjadjo pri Postojnsko-bistriški zvezi lovskih družin in Zavod za turizem Pivka. Udeležilo se ga je več kot 100 lovcev in predstavnikov širše javnosti, kar kaže na veliko zanimanje za tematiko in njen pomen za upravljanje z naravnim okoljem.
Predavanje je izvedel dekan Fakultete za varstvo okolja in predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije, prof. dr. Boštjan Pokorny. Predstavil je ugotovitve, ki temeljijo na dolgoletnih raziskovalnih izkušnjah, terenskih podatkih in primerjalnih analizah iz Slovenije ter širšega evropskega prostora. Osrednje sporočilo predavanja je bilo, da je šakal lahko eden pomembnih dejavnikov, vendar nikakor ne glavni, kaj šele edini vzrok za upad številčnosti srnjadi. Problematika je kompleksna, posamezni vplivi pa se med seboj prepletajo in se lahko po območjih razlikujejo.
Kot je poudaril predavatelj, razmere v Sloveniji niso enotne. Na nekaterih območjih, denimo v lovskoupravljavskih območjih (LUO) jugovzhodne Slovenije (Notranjsko, Primorsko in Zahodnovisokokraško LUO), se je odvzem srnjadi v zadnjem desetletju izrazito zmanjšal, medtem ko se marsikje v severovzhodni in osrednji Slovenije ni bistveno spremenil. To potrjuje potrebo po lokalno prilagojenem razumevanju razmer in ukrepih, ki temeljijo na preverljivih podatkih.
Izpostavil je tudi pomen sodelovanja med lovci, znanstveniki oz. raziskovalci in državnimi institucijami. Lovci prispevajo dragocene terenske informacije in strokovna znanja, celostno razumevanje vzrokov upada pa zahteva sistematično spremljanje zdravstvenega stanja prostoživečih živali, njihovega razmnoževalnega potenciala, vzrokov smrtnosti in kakovosti habitatov. Pri tem imajo sodobne raziskovalne metode, kot so telemetrija, genetske analize, zbiranje podatkov s fotopastmi in drugimi sodobnimi tehnologijami, zelo pomembno vlogo.
Zaključni poudarek je bil usmerjen v premik pri razumevanju dinamike populacij: dolgoročno odgovorno upravljanje ne more temeljiti le na vprašanju »koliko smo odvzeli«, temveč predvsem na vprašanju »koliko se jih je skotilo in zakaj (ne) preživijo«.
Več v prispevku Lovske zveze Slovenije, ki ga je pripravila Tjaša Žgur: https://www.lovska-zveza.si/2026/02/25/ali-je-kriv-le-sakal-vec-kot-100-lovcev-na-strokovnem-predavanju-o-upadanju-stevilcnosti-srnjadi/.