Ritje divjih prašičev

Divji prašiči z ritjem iščejo hrano v tleh in pri tem lahko močno poškodujejo travnike in pašnike. V ciljnem raziskovalnem projektu, ki ga je vodila FVO, smo raziskovali, zakaj divji prašiči rijejo na travinju, kakšne so posledice in kateri ukrepi lahko zmanjšajo škode ter konflikte.

Divji prašič (Sus scrofa)

Osnovni podatki

Naslov projekta	Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov
Vrsta in šifra	Ciljni raziskovalni program (CRP), V4-2223
Vodilna institucija	Fakulteta za varstvo okolja
Vodja projekta	prof. dr. Boštjan Pokorny
Partnerji	Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT); Gozdarski inštitut Slovenije
Financer	Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS, zdaj ARIS)
Trajanje	24 mesecev, 1. 10. 2022 – 30. 9. 2024

Izhodišča

Polovica škod nastane na travinju

Številčnost divjega prašiča (Sus scrofa) po vsej Evropi narašča, z njo pa tudi škode na kmetijskih površinah. V Sloveniji približno polovica vseh škod po divjem prašiču nastane na travinju zaradi ritja; te škode so razpršene, pojavljajo se skoraj vse leto in jih je težko preprečevati.

Pretekle ugotovitve so nakazovale, da na ritje pomembno vpliva vnos hranil z gnojenjem, ni pa bilo znano, kako se ta vpliv spreminja pri različnih gostotah populacij, načinih gnojenja in podnebnih razmerah. Učinkoviti ukrepi – odvračanje, alternativni viri beljakovin ali spremenjeno gnojenje in krmljenje – zahtevajo poznavanje glavnih vzrokov.

Cilji

Dvanajst ciljev v treh sklopih

Zakaj divji prašiči rijejo?

Vpliv gnojenja, talnih lastnosti, dostopnosti hrane v tleh in prehranskih preferenc na ritje; delež škodljivih organizmov v prehrani.

Posledice in ukrepi na travinju

Vpliv ritja na pridelek in vrstno sestavo travinja, učinki sanacije, beljakovinsko-vitaminskih dodatkov in odvračalnih ukrepov ter smernice za krmljenje in lov.

Upravljanje populacij in prenos znanja

Začetek sistematičnega ocenjevanja populacijskih gostot divjih prašičev v Sloveniji, vzgoja novih kadrov in manj konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci populacij.

Raziskave se nadaljujejo

Raziskave divjega prašiča se nadaljujejo: v projektu ARIS N4-0350 (pobuda Weave, nosilka FVO) proučujemo odziv divjih prašičev na lov – spletna stran divji-prasic.si. Leta 2026 sta prof. dr. Elena Bužan in prof. dr. Boštjan Pokorny s soavtorji objavila prvo oceno številčnosti divjega prašiča po evropskih državah (13,5–19,6 milijona osebkov).