Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) je v letu 2017 sprejela Strategijo razvoja VŠVO za obdobje 2018–2024 in na tej podlagi v letu 2020 posodobila Izjavo o Erasmus politiki, ki je bila sprejeta leta 2013. V prenovljeni Izjavi o Erasmus politiki je VŠVO upoštevala cilje strategije Evropa 2020 in strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), skladno z načeli Listine Erasmus za terciarno izobraževanje in s splošnimi cilji programa Erasmus+. Upoštevala je tudi Strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 Vlade Republike Slovenije in druge strateške dokumente, usmeritve in priporočila Republike Slovenije ter Evropske unije. V letu 2022 je Svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu akreditiral spremembo visokošolskega zavoda, in sicer preoblikovanje Visoke šole za varstvo okolja v Fakulteto za varstvo okolja (Odločba št. 6031-12/2019/16, z dne 20. 1. 2022).
IZJAVA O ERASMUS POLITIKI
Strategija internacionalizacije Fakultete za varstvo okolja
Izjava o Erasmus politiki (v nadaljnjem besedilu: EPS) predstavlja strategijo internacionalizacije Fakultete za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: FVO) kot del širšega poslanstva in razvoja fakultete.
V viziji je FVO določila, da želi postati vodilna slovenska visokošolska ustanova na področju izobraževanja in prenosa (aplikativnega) znanja iz okoljevarstvenih ved, ki bo mednarodno prepoznavna, odprta in bo sledila ciljem/smernicam za zagotavljanje kakovosti ter internacionalizacije. Diplomanti FVO, učeči se na praktičnih izkušnjah, bodo primerno usposobljeni, iskani in dobro zaposljivi na globalnem trgu dela v organizacijah in podjetjih, ki razvijajo okoljevarstvene rešitve in izdelke ter rešujejo okoljske/naravovarstvene izzive z uporabo tehnologij/storitev prihodnosti.
Z namenom uresničevanja mednarodne prepoznavnosti in internacionalizacije je VŠVO, sedaj FVO, sprejela šest strateških ciljev, ki so sestavni del Strategije razvoja VŠVO za obdobje 2018–2024.
Strateški cilji VŠVO, sedaj FVO, opredeljeni za obdobje 2018–2024, so:
- Povezovanje s priznanimi tujimi visokošolskimi zavodi na področju varovanja okolja, naravovarstva, trajnostnega razvoja in ekotehnologij s pomočjo:
- sodelovanja v programih ERASMUS+, CEEPUS in drugih mednarodnih programih,
- sklepanja novih sporazumov o sodelovanju z visokošolskimi zavodi iz tujine,
- pospeševanja mobilnosti pedagoških in strokovnih sodelavcev šole,
- pospeševanja mobilnosti študentov (odhodnih in dohodnih),
- povečanja števila gostovanj tujih visokošolskih učiteljev in strokovnjakov na šoli.
- Posodobitev Izjave o Erasmus politiki, skladno z vladno strategijo internacionalizacije in strateškimi cilji šole.
- Kakovostna izvedba in stalne izboljšave obstoječih študijskih programov v smeri internacionalizacije kurikuluma / internacionalizacije doma:
- z vključevanjem mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces in oblikovanjem internacionaliziranih učnih izidov.
- Razvoj novega mednarodnega študijskega programa / modula za pridobitev dvojne diplome.
- Krepitev raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter študentov na področju temeljnih in aplikativnih raziskav s/z:
- vključevanjem v mednarodne znanstvene konzorcije,
- spodbujanjem objavljanja rezultatov raziskovalnega dela v znanstvenih revijah in publikacijah, indeksiranih v mednarodnih bazah in s faktorjem vpliva,
- intenziviranjem aktivnih udeležb visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na mednarodnih znanstvenih konferencah.
- Izvajanje raziskovalnih projektov s pomočjo mednarodnega sodelovanja.
VŠVO, sedaj FVO, se je in se bo tudi v prihodnje, z namenom uresničevanja sprejetih strateških ciljev, povezovala in sodelovala s partnerji iz tujine, aktivno delovala v mednarodnem prostoru, še zlasti (vendar ne izključno) v regijah, kjer vidi priložnost za dejavnejšo vlogo (zahodni Balkan in jugovzhodna Evropa), s ciljnimi skupinami (domači in tuji študenti ter osebje) na vseh ravneh terciarnega izobraževanja (dodiplomska, podiplomska stopnja), z željo po razvoju lastnih internacionaliziranih predmetov / modulov / študijskih programov in skupnih modulov / študijskih programov, ki vodijo do skupne / dvojne diplome, s pomočjo sodelovanja v mednarodnih konzorcijih ter izobraževalnih, znanstveno-raziskovalnih, razvojnih in aplikativnih projektih, zlasti v okviru programa Erasmus+ ter drugih evropskih in mednarodnih programov na področju okoljevarstvenih in naravovarstvenih ved, trajnostnega razvoja in ekotehnologij.
V nadaljevanju so predstavljeni ključni dejavniki strategije internacionalizacije FVO.
a) Partnerji
Mednarodna odprtost FVO je pomemben element kakovosti fakultete in njene mednarodne prepoznavnosti. VŠVO je od ustanovitve v letu 2007 odprta visokošolska institucija, pripravljena sodelovati tako z domačimi kot s tujimi partnerji. V preteklih letih delovanja je vzpostavila in zgradila mrežo partnerskih institucij, tudi iz tujine, s katerimi že uspešno in tesno sodeluje ter načrtuje nadaljnje dejavnosti. FVO ostaja odprta institucija, ki bo nadalje širila mrežo partnerjev (tako v okviru Evropske unije kot tudi izven nje), v skladu s postavljenimi strateškimi cilji, zlasti z institucijami, ki delujejo na področju varovanja okolja, naravovarstva, trajnostnega razvoja in ekotehnologij. FVO želi biti odprta za sodelovanje tudi na drugih znanstvenih / strokovnih področjih, kjer bo lahko uresničevala svoje strateške interese. Osnova sodelovanja bo skladnost strateških usmeritev in delovanja potencialnih partnerjev in FVO, obojestranski interes in kakovost sodelovanja. Kakovost sodelovanja bo temeljila na medsebojnem spoštovanju in zaupanju, ob upoštevanju kulturne različnosti, institucionalnih vrednot in obojestranskih koristi, kazalcev akademske in raziskovalne odličnosti, na pospeševanju mobilnosti študentov, pedagoških in strokovnih sodelavcev ter na prijavi skupnih projektov. Sodelovanje s partnerji je in bo tudi v prihodnje temeljilo na sklenjenih medinstitucionalnih sporazumih o sodelovanju v okviru programa Erasmus+ in tudi izven tega programa.
b) Geografska območja
FVO želi ostati široko odprta institucija. Zato bo nadaljevala z vključevanjem v evropski in širši družbeni prostor, še zlasti na območju zahodnega Balkana oz. jugovzhodne Evrope (Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Makedonija, Romunija, Bolgarija, Grčija, Albanija, Turčija) in v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška). Sodelovala bo tudi z institucijami v drugih evropskih državah, tako v državah programa kot partnerskih državah. FVO bo odprta tudi za nove priložnosti v vseh drugih regijah sveta; že sedaj sodeluje, npr., z institucijami iz Združenih državah Amerike, Brazilije, Avstralije, Kitajske in azijskega dela Rusije). Sodelovala bo v okviru skupnih projektov na znanstveno-raziskovalnem, razvojnem in aplikativnem področju. Sodelovati želi tudi pri snovanju integriranih, transnacionalnih učnih dejavnosti, kot so skupni programi, moduli, kurikulumi, in omogočiti študentom zaključek študija z dvojnimi / skupnimi diplomami. S tem bo prispevala k povezovanju terciarnega izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva za doseganje odličnosti in pospeševala regionalni razvoj.
c) Cilji in ciljne skupine mednarodne mobilnosti
VŠVO je v preteklih letih uspešno organizirala in izvajala projekte mednarodne mobilnosti in za uspešno delo prejela dve pomembni nacionalni priznanji, tj. zlati Jabolki kakovosti. FVO si bo še naprej prizadevala za razvoj mednarodne mobilnosti in se povezovala v skupen evropski visokošolski prostor (European Higher Education Area – EHEA). Čim bolj želi prispevati k cilju ET 2020, da vsaj 20 % visokošolskih diplomantov opravi del študija ali praktično usposabljanje v tujini. Izjemnega pomena je, da skuša po svojih najboljših močeh tako domačim kot tujim študentom, domačemu in tujemu pedagoškemu in nepedagoškemu osebju zagotoviti možnost primerjave v razvoju in dosežkih stroke ter praktičnih rešitvah doma in v tujini, možnost globalnega pogleda na razvoj znanstvene discipline, stroke, možnost razumevanja različnih kultur ter razvoj jezikovnih kompetenc, medkulturnih in drugih »mehkih« veščin / kompetenc, ki so ključnega pomena za doseganje konkurenčnosti posameznika na globalnem trgu dela ter konkurenčnosti same institucije. Prizadevala si bo, da bodo študenti na vseh študijskih programih in stopnjah študija, diplomanti FVO, akademsko in administrativno osebje fakultete imeli možnost, da odidejo na mobilnost v tujino (študenti za namen študija in praktičnega usposabljanja, novi diplomanti za namen pridobivanja praktičnih izkušenj, osebje za namen poučevanja in usposabljanja) ter da bodo pridobljena znanja in praktične izkušnje ustrezno priznane oziroma ovrednotene in nagrajene. FVO si bo prizadevala širiti ponudbo in možnosti za mobilnost študentov v državah programa in partnerskih državah ter nuditi kakovostno, vsestransko akademsko in administrativno podporo pred, med in po izvedeni mobilnosti. FVO želi biti odprta za tuje študente, tuje visokošolske učitelje in druge tuje strokovnjake ter jim zagotoviti vzpodbudno, gostoljubno okolje, temelječe na medsebojnem razumevanju in spoštovanju, utrjevanju medkulturnega dialoga in strpnosti, enakih možnosti in nediskriminatornosti. Še posebno pozornost bo namenjala ranljivim skupinam (osebam s posebnimi potrebami, osebam iz socialno šibkejših okolij, etničnim in drugim manjšinam idr.). FVO si bo prizadevala goste čim bolj integrirati v domače oz. slovensko okolje z namenom tako domačim študentom in osebju fakultete kot gostom ponuditi možnost spoznavanja druge kulture, običajev in navad, strpnosti ter možnost učenja in izpopolnjevanja znanja tujih jezikov, s ciljem udejanjanja internacionalizacije kurikuluma in internacionalizacije doma. FVO si bo prizadevala v največji možni meri kontinuirano vzpodbujati tako študente kot akademsko in administrativno osebje fakultete k mednarodni mobilnosti z ustvarjanjem dobrih možnosti za študij in/ali praktično usposabljanje oziroma delovanje na tujih visokošolskih zavodih in drugih institucijah v tujini.
d) Razvoj / sodelovanje v programih za pridobitev dvojnih / skupnih diplom
FVO se zaveda, kako je pomembno, da so študenti, diplomanti in osebje fakultete konkurenčni in zaposljivi na globalnem trgu dela. Zato želi z domačimi in tujimi partnericami razviti sodoben mednarodni študijski program / modul za pridobitev skupne / dvojne diplome, ki se bo izvajal v angleškem ali drugem tujem jeziku ob hkratnem upoštevanju razvoja slovenskega jezika in terminologije. S tem bo prispevala h krepitvi odprtosti, prepoznavnosti in ugleda fakultete v mednarodnem prostoru ter prispevala k prizadevanjem za udejanjanje prioritet Agende Evropske unije za modernizacijo in internacionalizacijo visokega šolstva (2011, prenovljena 2017), še zlasti k izboljšanju kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja in krepitvi kakovosti z mobilnostjo ter čezmejnim sodelovanjem.
Naraščajoča globalizacija narekuje nujno krepitev znanstveno-tehnološke odličnosti in uveljavljanje trajnostnega razvoja fakultete. Zato bo FVO krepila izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, razvojno in aplikativno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter študentov na področju temeljnih in aplikativnih raziskav z vključevanjem v mednarodne znanstvene konzorcije na področju varovanja okolja, naravovarstva, trajnostnega razvoja in okoljskih tehnologij ter z aktivnim vključevanjem v mednarodne projekte v okviru ključnih ukrepov in akcij programa Erasmus+ (strateška partnerstva / strategic partnerships, koalicije znanja / knowledge alliances). Akademsko osebje fakultete bo spodbujala k objavljanju rezultatov raziskovalnega dela v mednarodno priznanih znanstvenih revijah in publikacijah, indeksiranih v mednarodnih bazah in s faktorjem vpliva. Z ustreznim nagrajevanjem in motiviranjem bo visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce spodbujala k aktivni udeležbi na mednarodnih znanstvenih konferencah, simpozijih, v mednarodnih projektih in na drugih izobraževalnih ter raziskovalnih dogodkih.
Prizadevala si bo za izvajanje izobraževalnih, raziskovalnih, razvojnih in aplikativnih projektov s pomočjo mednarodnega sodelovanja v okviru držav programa Erasmus+ in partnerskih držav.
Opis pričakovanega učinka sodelovanja v Erasmus+ programu na razvoj FVO
Za doseganje vizije FVO, med drugim, načrtuje in izvaja stalen razvoj mednarodne mobilnosti. Zato je razvoj mednarodne mobilnosti opredeljen v vseh temeljnih razvojnih dokumentih, tj. strateških dokumentih in letnih programih dela, vključno s finančnim načrtom.
FVO stalen razvoj mednarodne mobilnosti uresničuje z doseganjem dolgoročnih strateških ciljev, tj. z aktivnim vključevanjem FVO v mednarodno okolje. Za doseganje dolgoročnih ciljev FVO v letnih programih dela načrtuje konkretne ukrepe (naloge) za doseganje ciljev, kamor so vsako leto vključeni tudi programi Erasmus+ in drugi programi vseživljenjskega učenja, ki obsegajo aktivno vključevanje domačih in tujih učiteljev ter raziskovalcev v mednarodne izmenjave in skupne projekte, vzpostavitev in širitev mreže izobraževanja s tujimi izobraževalnimi institucijami – sklenitev medinstitucionalnih sporazumov, sodelovanje v mednarodnih projektih, spremljanje razpisov Evropske unije s strateško usmeritvijo na okoljevarstvene, naravovarstvene in ekotehnološke teme. FVO bo nadaljevala z mednarodnim sodelovanjem in iskanjem novih mednarodnih stikov, zlasti za vključitev v programe Erasmus+ tako znotraj Evrope kot tudi izven nje.
Strateške dokumente in letne programe dela obravnavata in sprejmeta najvišja organa upravljanja FVO, Upravni odbor in Senat.
Sodelovanje v programu Erasmus+ je eden od temeljnih kazalcev vpetosti FVO v mednarodno okolje. Je tudi eden najpomembnejših kazalcev kakovosti izvedbe dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije ter vsebin vseživljenjskega učenja, kar bo veljalo tudi v bodoče. S sodelovanjem v programu Erasmus+ se bo FVO še naprej povezovala v skupni visokošolski prostor preko mednarodnih izmenjav študentov, akademskega in administrativnega osebja, sodelovanja v projektih strateških partnerstev, koalicij znanja in drugih ključnih ukrepov in akcij programa Erasmus+. Omogočala bo izpopolnjevanje strokovnega znanja udeležencev in pridobivanje mednarodnih izkušenj, kar je neprecenljivega pomena za nadaljnji razvoj in prepoznavnost tako FVO kot tudi vsakega posameznika, vključenega v mednarodno mobilnost, partnerske mreže in mednarodne projekte. S tem bo omogočala njihovo osebnostno rast, uveljavljanje v mednarodnem prostoru in povečala njihove možnosti / priložnosti za zaposlitev ter prispevala k dvigu ravni izobraževanja diplomantov in raziskovalcev v povezavi s potrebami Evropske unije kot tudi dvigu kakovosti in ustreznosti študijskih programov, ki jih oziroma jih bo izvajala.
Dolgoročno bo FVO utrjevala svojo prepoznavnost in ugled v slovenskem, regionalnem, evropskem in širšem mednarodnem prostoru. Mednarodno mreženje FVO, zlasti preko programa Erasmus+, pomeni hkrati temelj za dolgoročni razvoj FVO v smeri kakovostne visokošolske institucije, ki svojo vizijo in poslanstvo, nadaljnji razvoj in znanje gradi na tesnem sodelovanju z ožjim in širšim družbenim okoljem, dotokom svežih idej in potrebami gospodarstva in negospodarstva, z inovativnimi idejami, s sodelovanjem na področju izobraževanja, aplikativnega ter temeljnega raziskovanja. Z nadaljnjim sodelovanjem v programu Erasmus+ bo FVO še naprej uresničevala svojo vizijo in poslanstvo, svoje dolgoročne / strateške cilje in kratkoročne naloge za dosego teh ciljev. Razvijala bo prenos inovativnih idej, spodbujala sinergijske učinke, razvoj sodelovanja, strpnosti in premagovanje kulturnih, političnih, rasnih, verskih, etničnih ter drugih pregrad med ljudmi, še zlasti med mladimi.
FVO je odgovorna za razvoj medkulturnih in globalnih kompetenc svojih diplomantov. Kompetence, pridobljene v času študija na fakulteti naj diplomantom omogočijo uspešno delovanje tako v lokalnem / nacionalnem okolju kot tudi v evropskem in širšem mednarodnem okolju. Zato FVO že uresničuje in načrtuje tudi v bodoče posodobitev študijskih programov, ki jih izvaja, v smeri umestitve medkulturnih razsežnosti in internacionaliziranih učnih izidov z namenom spodbuditi razvoj medkulturnih, socialnih in državljanskih kompetenc študentov ter visokošolskega osebja.
Mednarodna mobilnost bo obsegala študentsko mobilnost za namen študija in praktičnega usposabljanja ter mobilnost akademskega in administrativnega osebja. Priprave na mobilnost so in bodo tudi v prihodnje čim bolj vsestranske, a obenem individualizirane, prilagojene posameznemu udeležencu. Skrbela bo za enake možnosti za vse, na nediskriminatorni podlagi, omogočala bo osebam s posebnimi potrebami čim lažjo in čim bolj učinkovito vključitev v programe mobilnosti, v skladu z njihovimi zmožnostmi. Skrbela bo za enake možnosti vključevanja v mednarodno mobilnost ranljivih skupin. Enake pogoje za delo bo zagotavljala tako domačim kot tujim študentom in drugim udeležencem mobilnosti. S tem bo skušala prispevati k vzpostavljanju vključujočih in povezanih visokošolskih sistemov, kot jih predvideva posodobljena Agenda Evropske unije za modernizacijo in internacionalizacijo visokega šolstva.
Pri priznavanju kvalifikacij in znanja FVO ne razmejuje med nacionalnim in mednarodnim znanjem, za kar bo skrbela tudi v prihodnje. Znanja in kvalifikacije, ne glede na poreklo, bo izvajala po enakem postopku, ob uporabi Evropskega kreditnega sistema (ECTS); pri priznavanju dosežkov in kompetenc bo prilagodljiva in odprta, saj znanje pojmuje sodobno. Posamezniki bodo v okviru Erasmus+ mobilnosti oproščeni stroškov šolnine, vpisnine, registracije, opravljanja izpitov, dostopa do laboratorija in uporabe knjižnic.
Skrbela bo za kakovostno promocijo, podporo in spremljanje celotne strategije internacionalizacije institucije in mednarodne mobilnosti.
FVO bo učinke mobilnosti in mednarodnega sodelovanja vrednotila z lastno metodologijo za vrednotenje sistema kakovosti, ki jo bo neprestano nadgrajevala in posodabljala. S pomočjo rezultatov notranjega spremljanja internacionalizacije, mednarodne mobilnosti in sodelovanja bo skrbela za stalno posodabljanje in izboljšanje kakovosti izvedbe mednarodne mobilnosti, študijskih, raziskovalnih in aplikativnih programov ter druge mednarodne dejavnosti.
Vodstvo fakultete bo ustvarjalo takšne pogoje, da bo motiviranost študentov, visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, raziskovalnega in drugega osebja na FVO ter tudi tujih študentov, visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih ter drugih delavcev iz tujih visokošolskih institucij za mobilnost visoka in vsestranska.
S sprejetjem Listine Erasmus za terciarno izobraževanje se je FVO zavezala k upoštevanju njenih načel. Prizadevala si bo za aktivni prispevek k petim prioritetam Agende Evropske unije za modernizacijo in internacionalizacijo visokega šolstva (2011) in uresničitev štirih ključnih točk v letu 2017 prenovljene Agende:
- Dvig ravni izobraževanja diplomantov in raziskovalcev v povezavi s potrebami Evropske unije
Z dosedanjim sodelovanjem v programu Erasmus+ je takrat VŠVO navezala stike z mednarodnim okoljem v okviru Evropske unije, pridobivala mednarodne izkušnje in omogočila mobilnosti študentom, učnemu ter drugemu osebju VŠVO. Pričakujemo, da bo s sodelovanjem v programu Erasmus+ sedaj FVO še naprej razvijala, utrjevala in nadgrajevala zavest o potrebi po širjenju znanja in veščin domačih in tujih študentov, nabiranja življenjskih izkušenj s spoznavanjem različnih kultur, navad in običajev, nujnosti krepitve in utrjevanja strpnosti med ljudmi, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, enakih možnosti in aktivnega državljanstva. S pridobivanjem mednarodnih izkušenj bo omogočala osebnostno rast udeležencev mobilnosti. Razvijala bo zavest o potrebi po sodelovanju in povezovanju ter pretoku znanja in veščin na pedagoškem, znanstvenem, organizacijskem in drugih področjih s strokovnjaki iz drugih držav znotraj in izven Evropske unije. S sodelovanjem in povezovanjem, z odprtostjo novim idejam, pretoku znanja in izkušenj vseh deležnikov bo pripevala k obvladovanju neskladij v znanju v Evropski uniji, prispevala k boljšim spretnostim, kot so reševanje problemov, komunikacija in medkulturni dialog ter druge spretnosti, potrebne za konkurenčnost posameznika na globalnem trgu dela, v nenehno spreminjajočem se in globalno vedno bolj povezanem svetu. FVO bo s sodelovanjem v programu Erasmus+ skušala aktivno prispevati k uresničevanju te prioritete tako na FVO kot na partnerskih institucijah.
- Dvig kakovosti in ustreznosti izobraževalnih programov
S sodelovanjem v programu Erasmus+ je že VŠVO in bo v prihodnje tudi FVO z ustvarjanjem novih znanstev znotraj mednarodne akademske sfere, kritičnih analiz in privzemanj primerov dobrih praks tako doma kot iz tujine ter ustvarjanjem predpogojev za prenos sodobnih znanj in spoznanj iz tujine v naše okolje in vice versa dvignila kakovost obstoječih študijskih programov, jih ustrezno dopolnila in posodobila. Razviti namerava nove module, študijske programe in vsebine vseživljenjskega učenja, in sicer s prenosom znanja ter z zaznavanjem potreb po razvoju novih lastnih in (po možnosti) skupnih izobraževalnih programov s partnerskimi institucijami, osnovanih na razvoju sodobnih, internacionaliziranih kurikulov in učnih izidov.
- Okrepitev kakovosti preko mobilnosti in čezmejnega sodelovanja
S spoznavanjem organizacije, učnih metod in oblik poučevanja in dela v partnerskih institucijah ter s primerjavo z obstoječo organizacijo in načinom dela na VŠVO je že VŠVO in bo FVO skušala tudi v prihodnje dobre prakse uvesti v svojo organizacijo, izboljšati proces dela in posodobiti načine poučevanja in učenja ter bo utrjevala zavest o potrebi po medkulturnem dialogu in internacionalizaciji doma. Hkrati bo fakulteta z omogočanjem vključevanja študentov in sodelavcev v skupne izobraževalne, raziskovalne, razvojne in aplikativne projekte bistveno intenzivirala skupno objavljanje aktualnih raziskovalnih dosežkov v mednarodno priznanih znanstvenih publikacijah; posledično bo omogočen pomemben dvig znanstvene odličnosti sodelavcev fakultete in FVO kot pedagoške ter raziskovalne institucije.
- Učinkovit trikotnik znanja: povezovanje terciarnega izobraževanja, raziskovanja in gospodarstva za odličnost in regionalni razvoj
S sodelovanjem v programu Erasmus+ bo FVO nadaljevala začrtano pot povezovanja terciarnega izobraževanja z raziskovanjem, temelječem na potrebah gospodarstva in negospodarstva. V ta namen je že kot visoka šola ustanovila posvetovalno telo, t. i. Svet zaupnikov, ki je sestavljen iz predstavnikov s področja terciarnega izobraževanja, gospodarstva in negospodarstva iz lokalnega, regionalnega in nacionalnega okolja (plod aktivnega delovanja Sveta zaupnikov je prenovljen študijski program prve stopnje Varstvo okolja in ekotehnologije). Z aplikativnimi in bazičnimi raziskavami, ki bodo izhajale iz potreb gospodarstva in drugih končnih uporabnikov, bo FVO prispevala k odličnosti in regionalnemu razvoju. S povezovanjem bo skušala prispevati k inovacijam oz. k izboljšanju inovativnosti in razvoju lastne institucije, kar že uspešno udejanja. S skupnimi objavami s partnerskimi institucijami bo skrbela tudi za dvig znanstvene odličnosti.
- Izboljšanje upravljanja in financiranja
Z upoštevanjem zahtev programa Erasmus+ in prenosom dobrih praks bo FVO izboljševala lastno upravljanje in financiranje. Izboljšave je že in bo še nadalje vključevala v strateške načrte, letne programe dela in finančne načrte fakultete. Skušala bo ustrezno nagraditi dobro poučevanje, sodelovanje pri izvajanju raziskovalnih in tržnih projektov, inovacije, socialno vključevanje in strateško sodelovanje s partnerji, seveda pa tudi mednarodno sodelovanje in mobilnost sodelavcev fakultete.
Posodobljeno Izjavo o Erasmus politiki je sprejel Senat VŠVO na svoji 9. seji, 10. 2. 2020.
Z Izjavo o Erasmus politiki se je seznanil Upravni odbor VŠVO na 9. seji, 12. 2. 2020.
Številka: 640 – 10/2020-3
Velenje, 10. 2. 2020 Izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, dekan
Po preoblikovanju Visoke šole za varstvo okolja v Fakulteto za varstvo okolja ostaja Izjava o Erasmus politiki v vsebinskem smislu nespremenjena, posodobljena je bila zgolj v redakcijskem smislu preoblikovanja v fakulteto na podlagi sklepa Senata FVO sprejetega na 5. seji dne 27. 6. 2022.
Velenje, 27. 6. 2022 Prof. dr. Boštjan Pokorny, dekan