{"id":22433,"date":"2024-10-07T10:14:40","date_gmt":"2024-10-07T08:14:40","guid":{"rendered":"https:\/\/fvo.si\/fvo.si\/?p=22433"},"modified":"2024-10-07T10:47:30","modified_gmt":"2024-10-07T08:47:30","slug":"fvo-sodeluje-pri-ozavescanju-o-vsebnostih-nevarnih-kemikalij-v-potrosniskih-izdelkih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/fvo.si\/fvo.si\/fvo-sodeluje-pri-ozavescanju-o-vsebnostih-nevarnih-kemikalij-v-potrosniskih-izdelkih\/","title":{"rendered":"FVO sodeluje pri ozave\u0161\u010danju o vsebnostih nevarnih kemikalij v potro\u0161ni\u0161kih izdelkih"},"content":{"rendered":"

\u0160kodljive kemikalije, ki se skrivajo v vsakdanjih izdelkih, tiho \u0161kodujejo na\u0161im telesom in planetu. Njihova prepoved ni le izbira, temve\u010d odgovornost za za\u0161\u010dito vseh nas in prihodnjih generacij.\u00a0Zveza potro\u0161nikov Slovenije<\/a> je zdru\u017eila mo\u010di s sorodnimi organizacijami v \u0161e \u0161tirih evropskih dr\u017eavah in v okviru projekta Tox Free<\/a> bodo z neodvisnimi testi sku\u0161ale dokazati kako raz\u0161irjene so posamezne nevarne kemikalije v izdelkih, ki jih vsi dnevno uporabljamo.\u00a0\u017dalostno dejstvo je, da lahko nova kemikalija pride na trg v pribli\u017eno \u0161estih mesecih, po drugi strani pa traja 20 do celo 30 let, da s trga umaknejo kemikalijo (ali omejijo njeno uporabo), za katero se izka\u017ee, da \u0161koduje zdravju in\/ali okolju.<\/p>\n

Z namenom ugotoviti kako raz\u0161irjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu, so v laboratoriju testirali 166 vzorcev. Tretjina vzorcev perila je vsebovala vsaj en bisfenol, desetina pa v skrb zbujajo\u010di visoki vrednosti. <\/strong><\/p>\n

S strokovnim znanjem se je raziskavi pridru\u017eila tudi predavateljica in raziskovalka Fakultete za varstvo okolja, dr. Anja Bubik<\/strong>, ki je ob predstavitvi rezultatov raziskave povedala: \u00bbBPA je uvr\u0161\u010den na\u00a0seznam snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Do danes so ga\u00a0na\u0161li \u017ee v razli\u010dnih delih \u010dlove\u0161kega telesa, tudi v krvi, urinu, placenti in materinem mleku. V EU je njegova uporaba v potro\u0161ni\u0161kih izdelkih sicer od leta 2011 omejena, zlasti v izdelkih za otroke in v materialih za stik\u00a0z \u017eivili, a ga pri ljudeh \u0161e vedno pogosto najdejo v koncentracijah, ki presegajo varno raven. Prav tako je \u0161e vedno najbolj pogosta kemijska oblika bisfenolov v okolju.\u00a0Kot odziv na zdravstvena tveganja, ki jih povzro\u010da BPA, so proizvajalci razvili razli\u010dne alternative, kot so bisfenol S (BPS), bisfenol F (BPF) in drugi. Ti naj bi bili manj \u0161kodljivi, hkrati pa ohranjajo funkcionalne lastnosti BPA. Vendar nedavne \u0161tudije nakazujejo, da tudi te alternativne snovi predstavljajo pomembna tveganja in imajo lahko podobne \u0161kodljive u\u010dinke kot BPA. Da bi se izognili situacijam, ko se en nevaren bisfenol nadomesti z drugim, ki je lahko enako \u0161kodljiv, je EU za 30 od 148 bisfenolov \u017ee leta 2022 priporo\u010dila omejitev uporabe zaradi morebitnih \u0161kodljivih hormonskih ali reproduktivnih u\u010dinkov.\u00ab<\/em><\/p>\n

\"\"<\/p>\n\n\n\n
Kaj lahko storimo sami?\u00a0<\/strong><\/p>\n

Poudariti velja, da je zavedanje o prisotnosti bisfenolov v razli\u010dnih izdelkih pomembno za na\u0161e zdravje in okolje. Potro\u0161niki moramo biti ozave\u0161\u010deni, saj bomo le tako lahko sprejemali dobre odlo\u010ditve. Kako?<\/p>\n